Na alpinistične odprave odhajamo skupaj zaradi druženja in raziskovanja vpliva hipoksije na delovanje človeka.
Cilj je pot! Smo pa veseli tudi osvojitve vrhov... :-)

petek, 24. junij 2016

Huascaran do 6000 metrov

Čudovito vreme nam je bilo naklonjeno pri poskusu vzpona na Huascaran. Žal so nam številne razpoke, dolgi obvozi, tehnični detajli, kložast sneg in "brezsledno" zgornje pobočje preprečili vzpon na vrh. Grozečih podorov serakov na Garganti pa se tudi ne spominjamo radi...

Martin, Miha in Iztok smo tako preplezali in preskočili (dobesedno) vse prepreke do zgornjega pobočja Huascaran Sur (glavni vrh), nato pa smo se v jutranjih urah odločili za sestop v še relativno hladnem vremenu. Gora se je ob našem odhodu povsem "spraznila" - vsi tabori in koča so bili prazni.

Odločitev za sestop pred osvojitvijo vrha je vedno težka, a je bila tokrat sprejeta soglasna. Tvegan sestop čez številne (mejne) mostičke in grozeči seraki Gargante so pretehtali občutke zadovoljstva ob morebitno osvojenem vrhu.

Pakiranje opreme za prenos z osli

Miha in Martin (dekleta pozor! :-)

Od tu do koče smo za 500 vm postali sami "osli"

Poplezavanje po skalah na poti do koče

Koča na 4680 m in oba vrhova Huascarana v ozadju (desni je naš cilj)

Prostorna in lično urejena notranjost koče

Le kam gremo?

Čudoviti sončni zahodi

T1 na 5350 m, Slovenci smo v večini

Takoj ko sonce zaide se pojavi mraz

Dare in Tomaž v T1

Miha, Martin in Iztok štartajo ob 1h ponoči proti T2 oz. vrhu

Nad T2 (6000+m) - iskanje prehodov čez razpoke

Nekaj metrov je bilo tudi navpičnih, zato "abzajl" pri sestopu

Potek poti čez številne mostičke, serake... popoldne samomorilsko dejanje.

Že v manj težavnem delu sestopa, sonce je ravno obsijalo steno.

Na poti v dolino. Nekaj grenkega prioskusa je ostalo...

Ni komentarjev:

Objavite komentar